Robert Kranjec

Njegova skakalna pot

S smučarskimi skoki se ukvarja približno štirinajst let. V tem športu zelo uživa, saj zahteva poleg dobre telesne pripravljenosti tudi psihično pripravljenost. Poleg tega pa je treba upoštevati še tehniko, koordinacijo in podobno. Za vse to skrbi Robert že od malih nog, kar je vidno na sliki 2.

Slika 2: Robertov trening

Za dosego uspeha je potrebno vložiti precej truda, čeprav je to morda na televiziji videti drugače, kot naprimer prikazuje slika 3.

Slika 3: Kranjec v fazi leta

Da pa so skoki tudi nevaren šport, je na lastni koži dobro občutil dvakrat in to marca 2001 ob zaključku sezone 2000/2001, ko je padel v Planici ter leta 2004 (poleti), ko je padel na skakalnici v Courchavelu. Do sedaj je imel že zlom ključnice, počeno rebro, premaknjena vretenca in strgane vezi na palcu ter poškodovan komolec, toda kljub temu skače še naprej, saj je te poškodbe pri skokih pač treba vzeti v zakup.

Član državne reprezentance je približno osem let in to seveda najprej v mladinski, nato v mladi A, pa članski B, leta 2001 pa se mu je z zmago v skupnem seštevku poletnega Celinskega pokala, uspelo uvrstiti v A ekipo, kar je bil tudi eden izmed njegovih ciljev.

Vsekakor je bil njegov dosedanji vrhunec uspešen nastop na Olimpijskih igrah leta 2002, kjer so na ekipni tekmi osvojili bronasto medaljo. Sezona 2001/2002 se je nadaljevala z zelo dobrimi rezultati in doskočil je do prvih stopničk v karieri z tretjim mestom na Finskem. Uspešno sezono 2001/2002 pa je zaključil na poletih v Planici 2002, kjer mu je uspelo z 222,5 metri postaviti tudi državni rekord. Na njegovo veliko žalost pa je posamična tekma, zaradi slabih vremenskih razmer, odpadla.

Minula zimska sezona se ni iztekla po Robertovih pričakovanjih. Toda zaveda se dejstva, da vsak športnik slej ali prej zapade v krizo. V poletni sezoni 2004 je bilo že veliko bolje, kar pa ne more reči za začetek zimske sezone 2004/2005, ki se ni začela po njegovih načrtih. Upa, da bo čim prej prebrodil krizo in začel z dobrimi skoki.