Robert Kranjec

Njegova najljubša skakalnica-Planica

Planica je najzahodnejša dolina v severnem delu Julijskih Alp v severozahodni Sloveniji. Dolina, včasih jo imenujejo tudi dolina pod Poncami ali dolina skakalnic, prehaja v najvišjem, zadnjem delu v eno najlepših koncev v Julijskih Alpah - Tamar. Dolino omejujejo na zahodu Ponce (najvišji vrh - Visoka Ponca 2274 m), na vzhodu pa Cipernik in Mojstrovka (2366 m), nad Tamarjem pa se dviga Jalovec (2645 m). Na pobočju nad Tamarjem izvira Nadiža, prvi izvir Save Dolinke. Planica ima kot izrazita alpska dolina gorsko podnebje z dolgo, hladno in snežno zimo. Najbližji kraj so Rateče (do letalnice dobra 2 km), nad katerimi je na Peči tromeja Avstrija - Italija - Slovenija. Bližje večje naselje je 11 km oddaljena Kranjska gora s sedežem občine in znanimi tekmami v alpskem smučanju za pokal Vitranc. Organizacijski komite Planica s svojimi službami dela v tednu planiških tekmovanj v Kranjski gori. Edini dostop v dolino Planice z vozili je po cesti, ki se odcepi v Ratečah. Dostop iz Slovenije je po avtocesti oz. magistralni cesti Ljubljana (oddaljenost 100 km) - Kranj - Jesenice - Kranjska Gora - Rateče. Obiskovalci iz Avstrije se lahko poslužijo mejnih prehodov Karavanke ali Korensko sedlo in nadaljujejo proti Ratečam; tisti iz Italije pa pridejo po cesti iz Trbiža (Tarvisio) čez mejni prehod v Ratečah.

Zgodovina smučarskih skokov v Sloveniji se uradno začenja s prvim rekordom in prvenstvom leta 1921 v Bohinju s tedanjo najboljšo znamko 9 m Jožeta Pogačarja, prvega prvaka in rekorderja. Še pred letom 1930 je prvo skakalnico dobila tudi Planica. Kmalu pa so že prišle ideje o večjem objektu, tudi takem, ki bi ustrezal določilom FIS za večja tekmovanja. Velja spomniti, da je bil n.pr. leta 1931 neuradni svetovni rekord (FIS še sedaj ne priznava svetovnega rekorda, čeprav dovoljuje rekorde skakalnic in letalnic) 81.5 m Norvežana Sigmunda Ruuda v Davosu.